V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Aleks Štakul, njegov pomočnik Boris Bergant Piki in urednik Tistega lepega popoldneva Bojan Krajnc so prvonovembrske krompirjeve počitnice preživeli na Kitajskem. Razlog njihovega službenega dopusta je bila sprva oddaja o Kitajski, ki so jo na TVS predvajali v začetku letošnjega leta, naredila pa jo je zunanjepolitična urednica na TVS Blanka Doberšek z režiserjem Tonetom Robičem in snemalcem Vladom Draškovičem. Trojica je delo opravila tako odlično, da so Kitajci posnetek oddaje naročili v dvesto primerkih, Aleks, Boris in Bojan pa naj bi jih dostavili kar lastnoročno. Medtem ko je vrla trojica opravljala pomembno misijonarsko nalogo, se je po ertevejevskih hodnikih vil val ogorčenja, zakaj na pot niso poslali avtorjev oddaje. Še sreča, da je, ko se je delegacija vrnila domov, stvar v roke vzela ertevejevska služba za odnose z javnostjo (vodi jo marljiva Sabrina Povšič Štimec, ki je še vedno prepričana, da je uspešnost njenega dela premosorazmerna s številom demantijev, ki jih pošilja raznim medijem) in v svet poslala bravurozno sporočilo, da je general Štakul s sodelavci na obisku v Pekingu in Šanghaju podpisal kopico za RTV Slovenija neobhodno potrebnih sporazumov o sodelovanju.
Pa je ertevejevce bolj začelo skrbeti, da se drugi Aleksov pomočnik, marljivi Janez Sajovic, lepega dne ne bi zgrudil od obilice dela, ki si ga je naložil. Najprej je bil odgovoren za organizacijo, kadre in informatiko, potem ko se je dodatno izobraževal, je prevzel še skrb za varnost državne radio-televizijske hiše, s prvim novembrom pa je postal tudi šef trženja in stikov z javnostjo. Njegov pomočniški kolega Iztok Malačič ga je namreč zapustil in se je preselil v upravo Adrie Airways, kjer bo skrbel za prodajo oglasnega prostora.
Z bolj prijetnimi rečmi je zaposlena profesorica pedagogike in psihologije Katarina Lavš, ki se je nekdaj ukvarjala tudi z novinarstvom (proslavila se je s pisanjem za reviji Teleks in Stop, bila je tudi urednica mladinske oddaje Pisan svet na Televiziji Ljubljana). Na pobudo prevajalke Tine Mahkota, hčerke Marjane Deržaj, je napisala biografijo o legendarni pevki. Knjigo bodo izdali pri založbi Sanje, ki jo vodi gostobesedno prijazni Rok Zavrtanik. Mimogrede: založba Sanje ima med drugim odkupljene pravice za izdajanje romana Alamut v slovenskem jeziku.
V srbskem jeziku pa so predzadnjo oktobrsko soboto na državni srbski televiziji RTS predvajali petinštiridesetminutni dokumentarni film o prvem slovenskem veleposlaniku v Beogradu po razpadu Jugoslavije Borutu Šukljetu. Avtorica dokumentarca z naslovom Diagnoza koja život menja (Diagnoza, ki spremeni življenje) je ena najbolj vplivnih srbskih novinark Mira Adanja Polak, ki ima ob nedeljah popoldne na najbolj gledani srbski televiziji svojo oddajo Mira Adanja Polak in Vi, posnela pa je tudi že več kot 150 dokumentarnih filmov. Med slavnimi osebnostmi z vsega sveta sveta, s katerimi je že naredila intervjuje, so bili Henry Kissinger, Sofija Loren, Oriana Falaci, Indira Gandhi, Kirk Douglas in še mnogi. Ko je Mira začela delati film o v Srbiji tako priljubljenem slovenskem diplomatu, se ji še sanjalo ni, da bo dokumentarec postal tako pomemben. Med snemanjem je šel veleposlanik Šuklje na povsem rutinski zdravniški pregled, ki pa je povzročil moro njegovi mladi družini. Z ženo Laro sta se po rojstvu sina Huga ravno veselila novega naraščaja, ko so Borutu zdravniki postavili hudo diagnozo. Med zdravljenjem v ljubljanskem Kliničnem centru je Mira snemanje prekinila, vseeno pa z družino Šuklje ostala v navezi, saj so se že v Beogradu spoprijateljili. Na srečo je srbska novinarka nekaj mesecev pozneje v Ljubljani in na Maliji nad Portorožem, kamor so se po vrnitvi iz Beograda preselili Šukljetovi, lahko posnela drugi del filma, ki se konča z razmišljanjem človeka, ki mu bolezen spremeni pogled na življenje in svet.
(Maja Remi, „Delo“, 13. januar 2005)
Lakše ćete pratiti šta radim i emisije koje želite da pogledate ako preuzmete aplikaciju za Android i iPhone.